LJUBLJANATRSTLONDON STANSTED - KUALA LUMPURKUALA LUMPURPENANG - biser OrientaMELAKASINGAPURBALI - KutaBALI - UbudGILI ISLANDS - MENOUBUD -Bali ponovnoGUNUNG BROMOMALANGBLITARSOLO (SURAKARTA)PRAMBANANYOGYAKARTA (JOGJA)PANGANDARANRANTEPAO - TANA TORAJA,SulawesiMAKASSARJAKARTABUKIT LAWANGDANAU TOBAKUALA LUMPUR
Embed trip
View in Google Earth
Rss news about this trip
GPX Track
Journal
Location
Jakarta, Indonesia
Zjutraj sva si rekla, ne tokrat pa ne bova vzela anorakov, ker itak ne bo dezevalo, pa itak sva v mestu in se bova lahko skrila. Napaka. Najina prva destinacija je bila t.i. Soekarnova zadnja erekcija oz. nacionalni spomenik (Monas) sredi velikega parka. Po podrobnem ogledu muzeja sva se, z dvigalom seveda, povzpela na vrh stolpa da bi zauzila prelep razgled na Jakarto. Kdo bi si mislil - zacelo je liti kot bi bil sodni dan in z razgledom ni bilo nic. Ampak cisto nic.
In se je zacelo najino cakanje na konec dezevne ure, ki je kar trajala in trajala. Dokoncno sva obupala, si celo kupila deznik in se odpravila naprej. Kot se je kasneje izkazalo, je bil deznik dobra investicija - dezevalo je se nekaj ur. Tista ideja o skrivanju nekje v mestu pa se vsaj v zacetku ne bi mogla obnesti, ker sva bila na sredini ogromnega parka, ki ima vse vhode razen enega zaprte. V vsakem primeru si premocen do koze.
Na najino veliko nesreco sva si za Jakarto izbrala prav ponedeljek, ko so seveda vsi muzeji zaprti. Vseeno nama je uspelo videt posebno razstavo o Sumatri v nacionalnem muzeju, ker so ravno imeli otvoritev in sva se lepo po domace presvercala noter.
Popoldan sva namenila bivsemu srediscu mesta (t.i. Kota) z nekoc zelo lepimi stavbami v nizozemskem slogu, ki pa so na zalost prepuscene same sebi in so v temu primernem stanju.
Celodnevno polivanje z neba, se je zacelo kazat tudi na poplavljenih ulicah ob pristaniscu. Tarca dezevja pa niso bile samo ulice. Njegova zrtev je bil tudi pomorski muzej, v katerega naju je spustil varnostnik ceprav je bil muzej uradno zaprt. Da sva prisla do razstavnega prostora sva morala preckat konkretno zalit vhod muzeja (plavat ni bilo treba, ni pa bilo dalec od tega). Tudi coln, ki ga imajo sredi muzejskega parka in je po navadi verjetno na travi, se je tokrat znasel v vodi.
Se nekaj o prevozu v jakarti. Metroja nimajo. Verjetno zato ker so na morju in ga ne bi bilo mozno narest, iamjo pa njegov priblizek. Avtobusi imajo svoj pas na cesti in jih je ogromno. Ko stojis na postaji lahko vidis avtobuse enega za drugim (vsi predstavljajo isto linijo), kot da bi bili vagoni. Kako priti na enega izmed njih pa je posebna umetnost. Predvidevam, da je vsako leto vsaj nekaj zrtev javnega prevoza oz. stampeda na avtobusnih postajah. Takega drenjanja, porivanja in prerivanja nisem videla se nikjer. Pravi boj za prezivetje.
Comments |
Log in to add comment |
Stolp, razgled in dež
Written by AlicM 48 months ago
Hmm tale zapis o dežju kot na sodni dan me je spomnil na Vilno....prav dejavu