Grčija 2007

1. dan Sečovlje – Beograd 653 km @ Beograd (Belgrade), Serbia

2007-07-26T14:00:00.000Z

Od doma se spraviva še kar zgodaj, hitro po osmi uri zjutraj. Treba je še tankat in v trgovino po kruh, potem pobereva Gorana v Izoli. Ugotovimo, da moramo po poti še polniti ta malo jeklenko s plinom. Končno se spravimo iz Obale okoli enajstih! Pot poteka brez težav, tudi prečkanje meje gre gladko. V Beograd se pripeljemo okoli 19. ure. Gliša je svetoval spanje pri hotelu Nacional in tam se tudi sparkiramo, ker je na poti, blizu avtoceste in ker iz bližine pelje avtobus v center. Ceno parkiranja zbijem iz 10 E na 5, ker je to menda dogovorjena cena za njega (Glišo). Zvečer gremo v mesto, sprehodimo se po Knez Mihajlovi ulici in gremo v Skadarlijo na pleskavico, potem pa pademo v posteljo. Zjutraj še v bližnjem Merkurju kupimo nastavek cevi za vodovodno pipo, ki smo ga pozabili doma.

2. dan Beograd – Methoni 662 km @ Methoni, Greece

2007-07-27T08:55:00.000Z

Vročina pritiska, cesta je en sam dolgčas, na Srbsko-Makedonski meji čakamo približno 20 minut na srbski strani in 30 minut na makedonski, vsak potni list skenirajo zato traja in traja. Pred Skopjem se ustavimo za počivanje in kosilo, vroče je. Cesta po Makedoniji je mestoma zelo slaba zato vozimo počasi. Pozno popoldne prečkamo mejo, tokrat brez čakanja. Do Methonija je še nekaj kilometrov. Ujame nas mrak in zapeljemo v roj žuželk, ki se vse prilepijo na sprednjo stran kamperja. Po nekaj minutnem iskanju najdemo cesto za Methoni in oznako za kamp kamor prispemo ob 22. uri po našem času. Premoremo samo toliko moči, da si napolnimo želodce in spijemo pivo, raziskovali bomo jutri.

3. dan Methoni – Termopiles - Itea 354 km @ Itéa, Greece

2007-07-28T01:00:00.000Z

Zjutraj se nam ne mudi, po zajtrku sledi kopanje, potem pa se počasi odpravimo, iz kampa moramo ob 12. uri, drugače moramo plačati še eno noč. Odpravimo se proti Termopilam in Delfom saj naj bi v Delfih bil v nedeljo prost vstop. Vožnja traja in traja in ko končno prispemo v Termopile se razočarano ogledujemo kje so in kje zaviti. Ne najdemo pravih znakov in se peljemo mimo, obrnemo in zopet isto. Kaj naj bi tukaj sploh bilo? Vidimo samo eno veliko gradbišče avtoceste in nič drugega. Gremo naprej proti Delfom in se ustavimo na prvem večjem parkirišču, da si odpočijemo in nekaj pojemo.
Odločimo se, da se nocoj še ne bomo odpeljali v Delfe ampak se odpeljemo k morju v mestece Itea, ki je 5 km naprej od odcepa za Delfe in leži ob morju. Parkiramo na velikem parkirišču ob marini kjer piše, da je kampiranje prepovedano. No, takoj za nami pridejo še eni francozi s kamperjem zato se kaj preveč se sekiramo. Uf, preveč je bilo kilometrov in smo še kar utrujeni zato si kar takoj privoščimo sladoled, po kratkem sprehodu pa še pivo tik ob plaži kjer so razpostavili mize in stole iz ene do tavernas. Sonce zahaja mi pa pokličemo domov, da se malo pogovorimo z našimi mladci. Povečerjamo grško salato in suvlaki s tzatzikijem. Ponoči prijetno pihlja zato še kar dobro spimo.

4. dan Itea – Delfi – Osios Loukas - Atene 236 km @ Atene (Athens), Greece

2007-07-29T03:44:00.000Z

Zjutraj vročina še ne pritiska preveč zato malce pospimo in se med zadnjimi odpravimo naprej, Italijani ki so poleg nas parkirali so se odpravili že ob šestih. V Delfah najprej prehitro zavijemo in zgrešimo odcep. Končno najdemo to slavno preročišče, samo s parkiranjem je pa križ, želimo senco, ki je ni. Končno se okoli 9.30 le znajdemo na prizorišču. Vroče je, okoli nas pa sam kamen, vodo pijemo kjer se le da. Upanje na to, da se bomo priključili kakšnemu angleškemu vodiču splahni po vodi, ker so tukaj kamor se obrneš sami Francozi. Ko končno slišimo Angleže, je vodička že sredi razlage in težko sledimo. Poslikamo kar se da in gremo na kavo potem pa še v muzej kjer je malo hladneje. Po dveh urah imamo vsega dovolj in se odpravimo naprej. Naslednja postaja je samostan Osios Loukas, ki je nekoliko skrit in vožnja kar traja čeprav je do tja samo 27 kilometrov. Samostan in okolica je vredna ogleda, poslikamo in potem obsedimo v senci ene velikanske platane. V kavarni nam priporočajo jogurt z medom kar nas zelo osveži, kljub temu pa si privoščimo še pivo. Odpravimo se proti Atenam, zdi se nam da bi lahko prečkali cesto in prihranili nekaj kilometrov, če zavijemo proti vasici Kyrlaki in ne nazaj od koder smo prišli. NO, zopet se je izkazalo, da je vsaka bližnjica prej daljšnjica, cesta najprej zavije na vrh gorovja in nato iz tega dol po strminah in ovinkih kot iz Vršiča dol. Končno pridemo na glavno cesto za Atene in po dveh urah vožnje okoli petih pademo v popoldansko prometno gužvo. Nobenega znaka za kamp, na karti pa je narisan samo eden. Povprašamo na bencinski črpalki kjer nam ne pomagajo nič, končno pogledamo na autoroute, ki nas pripelje skoraj brez ovinkov do kampa. Danes se nobenemu več ne da v mesto zato popoldne in zvečer počivamo. V kampu imajo internet kjer poskušam Urošu poslati slike, pa ne gre, ker ni kam vtakniti USB ključka.

5. dan Atene 0 km @ Atene (Athens), Greece

2007-07-30T07:00:00.000Z

Zjutraj se Oskar in Goran odločita pogledati hladilnik, ki bolj slabo hladi, zato se v Atene odpravimo šele ob pol enajstih. Karte za avtobus kupimo v kampu in se odpeljemo direktno pod Akropolo. Šele na postaji metroja ugotovimo, da z našimi urami nekaj ni v redu, v Grčiji imajo uro za eno uro naprej na kar smo čisto pozabili. Kljub temu naših ur ne prestavljamo in potem skozi preračunavamo. Sonce zopet pripeka, je 36 stopinj v senci in komaj se privlečemo na vrh do Partenona. Tam malce pihlja in je bolj ugodno. Po enih dveh urah sprehajanja nam vseeno poidejo moči in se odpravimo navzdol proti Plaki. Na poti najdemo kavarno v globoki senci in naročimo ledeno kavo. To je priložnost za pisanje razglednic zato kar vso žlahto odpikamo na enkrat. Malce še tavamo po Plaki, kupujemo darilca, cd-je, knjige o Atenah. Poiščemo še pošto za znamke in potem se lačni znajdemo v restavraciji pod visokimi drevesi, privoščimo si solato in pivo za kar plačamo razkošnih 40 E. Popoldne si ogledamo še Agoro potem pa imamo vseh teh kamnov dovolj, spijemo še eno grško ledeno kavo ali po njihovo frape in se proti večeru odpravimo v kamp. Zvečer v kamp prispeta dva kamperja slovenske registracije. Povabim jih na pijačo k nam, oglasita se Tine in Nataša iz Škofje Loke, ki so kot mi, šele na začetku poti. Prijetno klepetamo kar do polnoči in upamo, da se bomo na poti še kje srečali.

6. dan Atene – Sounion – Kineta/Kamp Glaros 201 km @ Kinéta, Greece

2007-07-31T07:00:00.000Z

Ponoči slabo spimo zaradi hrupa, ki se sliši iz ceste in zaradi vročine. Že prejšnji večer smo se odločili, da gremo danes popoldne naprej zato gremo v mesto zgodaj zjutraj, da si uspemo še kaj ogledati. Na avtobusni postaji srečamo še družino Turk iz Ljubljane, ki se že počasi vrača proti domu, na poti so že deset dni in gredo po obratni poti kot mi, dajo nam nekaj koristnih napotkov za naprej potem pa mi izstopimo na trgu Syntagma kjer si gremo gledati parlament in menjavo straže. Sprehodimo se še po glavni trgovski ulici proti Keramikeikosu – staremu pokopališču. Vročina pritiska in kmalu nam je kamnov dovolj zato se vrnemo v kamp, ki ga moramo do 14.ure zapustiti. Odpeljemo se proti Sounionu, na poti iz Aten je nekaj kilometrov atenskih plaž, pot pa nadaljujemo ob morju, ki je bistro in smaragdno zeleno, da bi človek kar not skočil. Vseeno se ne ustavimo nikjer, ker moja dva sopotnika moti, da ni nikjer sence. Noja, bo pa potem na Sounionu v kampu senca. Račun brez krčmarja. Kamp je čuden, nikjer naravne sence, vse nekaj v hribu in predvsem nimajo svoje plaže. Ni mi všeč in ker smo načrtovali dva dneva počitka smo se odločil, da tukaj ne ostanemo. Odpeljemo se nazaj proti Atenam po notranji cesti potem pa naprej proti Korintu. Tu ob cesti v bližini vasi Kineta in Agiou Theodori poiščemo kamp, ki nam je všeč predvsem, ker ima senco in od koder smo nameščeni je samo petdeset metrov do morja. Manj smo navdušeni nad wc-ji in tuši, no ja vsega tudi ne moreš imet .

7. dan Kamp Glaros 0 km @ Greece

2007-08-01T02:00:00.000Z

Danes predvsem lenarimo in se kopamo. Oskar in Goran gresta dopoldne s kolesi v vas in kupita meso, da zvečer damo nekaj na roštilj. Da roštilja ne bo ugotovimo, ko ne najdemo podnožja od roštilja – je ostalo doma . Najedli pa smo se vseeno. Že zgodaj popoldne začne pihati in zvečer je morje bolj valovito. Morda bo kakšna sprememba vremena? V prospektu od kampa je napisano, da premore internet, pa se izkaže, da ni res, ker so menda slabe linije. Uroš bo moral na fotke še kakšen dan počakati. Zvečer nam soseda grkinja prinese ocvrte ribe, ki jih je mož popoldne ulovil, v zahvalo ji podarimo steklenico kaberneta, ona pa nam še nameni sladico.

8. dan Glaros-Korint-Epidaurus-Mykene-Nafplio 160 km @ Corinth, Greece

2007-08-02T08:01:00.000Z

Ko se zjutraj zbudimo je oblačno, morje pa še vedno precej valovito, malce je vročina vseeno popustila. Naveličani lenarjenja se počasi odpravimo naprej. V bližnji vasi najprej napolnimo zaloge potem pa naprej proti Korintu. Korintski kanal nas preseneti, nič ne rabimo iskat kar prispemo in se parkiramo, tukaj so že tudi dvojni Italijani s kamperjem, pa tudi dva avtomobila s slovenskimi tablicami. Poslikamo ta slavni kanal, ne dočakamo nobene velike ladje zato pa se skozi peljejo ene štiri majhne s čemer se moramo zadovoljiti. BTW: nekje preberem, da je kanal dolg 6 km! Nadaljujemo pot po obalni cesti proti Epidavru kamor prispemo okoli enih ko je največja vročina. Parkiramo v senco in se odpravimo na ogled. Zopet srečamo Slovence, ki so bili preje parkirani v Korintu. Gledališče v Epidavru je res veliko in kar dobro ohranjeno, gotovo mora biti kar doživetje tukaj gledati kakšno dramo, vendar je meni bolj všeč tisto v Turčiji v Pamukalah, ki je še nekoliko večje in ima pogled na mesto. Malce se še ogledamo okoli, pomalicamo in se odpravimo naprej. Skozi Nafplio se odpeljemo naprej proti Mykenam in si ogledamo še to nekdaj slavno mesto. Zopet srečamo iste Slovence kot prej, pa še ene s kamperjem. Samo mesto in okolica je kar impresivna, vendar jaz ne razumem prav kje so pravzaprav živeli, če pa je mesto ena sama grobnica? O.K., ni važno so pač izumrli, gremo dalje. Odpeljemo se nazaj v Nafplio kjer se parkiramo na obali poleg štirih italijanskih kamperjev, pojemo in gremo v mesto in si ga ogledamo. Mestece je kot tipično turistično mesto podobno kot mesteca okoli Garde, lepo urejeno in precej zeleno nasajeno po ulicah, zvečer pa kar živahno. Povprašam, če je kje kakšna internet kavarna in tokrat imamo srečo. Urošu in Marinki pošljem mail in naložim fotke na page po Uroševih navodili.

9. dan Nafplio – Mystras – Monemvasia 252 km @ Mystras, Greece

2007-08-03T07:45:00.000Z

Zjutraj se še enkrat sprehodimo po mestu, poslikamo in si ogledamo še utrdbo Palamidi nad mestom. Naprej se odpravimo še enemu staremu mestu naproti, gremo na ogled Mystras-a. Sredi sončne pripeke se povzpnemo na hrib kar visoko nad dolino, cel hrib je bil včasih mestece s 40 tisoč prebivalci, sedaj je ostal cel samo samostan z nekaj nunami. Vroče je in zato se nam ne da preveč raziskovati, na parkirišču napolnimo še svežo vodo in se prestavimo nekoliko nižje po cesti kjer smo prej videli večje parkirišče in restavracijo. V kamperju pojemo, potem se odpravimo še na grški frape v kavarno ob restavraciji. Po počitku se odpravimo naprej proti Monemvasiji. Cesta nas zopet vodi preko hribov in dolin polnih citrusov. Ko končno prispemo v Monemvasijo pozno popoldne okoli šestih se najprej odpravimo na plažo, ker si privoščimo kopanje in počitek po dolgi vožnji ter večerjo. Odločimo se, da bomo prespali na parkirišču pred vhodom na otok in se že v mraku odpravimo tja. Še sprehod in posedanje ob pivu pa je dneva konec.

10. dan Monemvasia – Gythio 97 km @ Monemvasía, Greece

2007-08-04T07:10:00.000Z

Zjutraj smo že ob devetih v vasici na otoku Monemvasia kamor se odpeljemo z lokalnim buskom, ki ga ustavimo ob cesti pri parkirišču. Vasica je umeščena v hrib, precej je ozkih uličic podobno kot v istrskih vasicah s to razliko, da ima s svojevrstno grško arhitekturo. V vasi so večinoma penzioni, hotelčki, taverne in trgovinice s spominki. Precej je zelenja po ulicah kar naredi lep ambient in zelo razbije množico kamenja. Vročina zopet pritiska in privoščimo si še kavico ter se vrnemo v kamper. Nekoliko smo zgodnji in ne da se nam še naprej, pade predlog, da poiščemo plažo in se še malce osvežimo preden nadaljujemo pot. Hitro iz vasice že vidimo plažo, ki se polni in se tam sparkiramo. Sence seveda ni, no bomo že potrpeli. Plaža nam je všeč, polna je drobnih kamenčkov, v vodi pa mivka, voda je topla in prijetna. Ostanemo kaki dve uri potem pomalicamo v kamperju, v katerem presenetljivo ni večje vročine ker piha in imamo vsa okna odprta. Odpravimo se nazaj po cesti od koder smo prišli prejšnji dan potem zavijemo proti mestecu Gythio in se tam ustavimo. Mesto je stisnjeno v hrib ob morju, promet je gost, ker se pravkar vkrcavajo avtomobili na trajekt, povsod se mi zdi polno umazanije. Spijemo kavo in sklenemo poiskati kakšno plažo, da se še osvežimo in morda na njej prespimo. Prvi poskus nas pripelje na zelo obljudeno, umazano plažo kjer ni pravega mesta za parkirat. Zavemo se, da je vikend in seveda vsi Grki rinejo na plaže. Ne da se nam iskat naprej in se vrnemo v kamp mimo katerega smo se peljali malo prej. Namestimo se in hitro poiščemo plažo – drobna mivka povsod, groza! No vsaj tuši so, da se lahko stuširamo. Pri tuših nas pozdravi gospa v slovenščini, pove, da sta z možem prišla danes in malce se zapletemo v pogovor. Skuhamo še večerjo in potem se počasi dan konča.

11. dan Gythio – Pirgos Dirou 125 km @ Pyrgos (Pírgos Dhiroú), Greece

2007-08-05T08:02:00.000Z

Dopoldne se zadržimo v kampu in se kopamo, okoli enih pa se počasi odpravimo proti jamam Dirou, ki so oddaljene okoli 35 km. Ogledamo si jame, ki so podobne našim postojnskim le, da se po njih namesto z vlakcem peljemo z ladjico. Iz parkirišča vidimo tudi veliko plažo v sosednem zalivu, ki jo je opisal že Samo na lanskem potovanju. Sklenemo, da se zapeljemo na ogled pokrajine Mani, to je tretji prst Peloponeza, ki je v vodiči opisana kot nekaj posebnega in se potem vrnemo na to plažo pozno popoldne in tukaj prespimo. Mani se res zelo razlikuje od drugih peloponeških »prstov«, malo je zemlje, vse je stisnjeno v en sam hrib, povsod so posejane hiše v obliki stolpov. Dol po »prstu« se peljemo po zahodni obali, nazaj pa Oskar in Goran hočeta po vzhodni, da se ne vozimo po istih cestah pravita. Vožnja nazaj je precej adrenalinska: iz enega ovinka nad prepadom v drugega, cesta je ozka in slaba in težko se srečata dva avta kaj šele kamperja. So pa pogledi navzdol po hribu tudi lepi in vrag si ga vedi kaj ljudi tukaj zadržuje v tej puščavi, videti je namreč veliko obnovljenih ali celo novih hiš. Za 80 km potrebujemo 3 ure. Kosila nismo jedli, ker smo za danes načrtovali, da si privoščimo grški gyros, ki pa ga nikjer ne dobimo. Preden se vrnemo na našo plažo se ustavimo v neki grški taverni ob cesti na naši poti in si, ob pomanjkanju gyrosa naročimo ocvrte ribe in solato ter za pokušino grško vino retsina. Dobimo ocvrte sardone, ki nam zelo teknejo, malo manj pa nam je všeč vino, ki ima okus po sirupu iz smrekovih vršičkov. Za večerjo plačamo 35 Eurov, kar je še kar znosno, če pomislim, koliko smo plačali za solato v Atenah! Odpeljemo se na našo plažo kjer sta že nameščena dva italijanska kamperja. Precej piha, tudi valovi so visoki, pravkar še ujamemo sončni zahod. Upamo, da se bo veter do zjutraj umiril. Pravkar si nazdravimo s slivovko, ko se mimo sprehodita Italijana, ponudim jima šnopček in zapletemo se v pogovor. Pred spanjem naredimo še obvezno statistiko, zberemo račune, popišemo kilometre in se odpravimo spat ob bučanju valov in močnem vetru.

12. dan Pirgos Dirou-Methoni-Pilos-plaža Romanos 218 km @ Ákra Romanós, Greece

2007-08-06T07:25:00.000Z

Zjutraj še vedno piha, morje je valovito, toda ne toliko kot zvečer. Vseeno grem v morje, ki je zelo toplo in prijetno in mi kljub valovanju prija. Počasi se prebujamo, dopoldne počivamo vsak ob svoji knjigi. Pihanje noče ponehati zato se odločimo za premik naprej. Škoda, ena redkih plaž kjer imaš mir. Odpravimo se po obalni cesti mimo Kalamate kjer tankamo in gremo v trgovino. Pot kar nadaljujemo proti Pilosu in Methoniju kamor prispemo popoldne in si ogledamo beneško trdnjavo. Odkrijemo tudi internet kafe pa nimamo sreče, ker so vsi računalniki zasedeni. Nobenemu se ne da it na plažo čeprav smo neposredno na plaži tudi parkirali. Italijanov je tukaj veliko, očitno tudi prespijo kar na plaži sredi mesta. Vrnemo se v Piloni in parkiramo na pomolu. Gremo na sprehod in srečamo goričane s kamperjem, nekaj popravljajo vrata, povedo, da iščejo neko polkrožno plažo kjer bodo nocoj prespali. Mi gremo na sprehod in spotoma najdemo še internet kjer pa je polno mularije in zopet vse zasedeno, odločimo se, da pridemo nazaj zjutraj. Tokrat si privoščimo Giros in ravno, ko pojemo kliče Marinka – kaj se nič ne javite? Povemo, da nismo mogli do interneta in se bomo jutri zjutraj oglasili. Po večerji še sprehodimo in se vrnemo v kamper. Naredimo vsakodnevno statistiko, ko se ustavi policaj in nam pove, da tukaj ne smemo prenočiti. Uf, kam sedaj? Gremo tudi mi poiskat polkrožno plažo kar pa ne bo najlažje, ura je 22.30 in bog si ga vedi če jo bomo našli. Po navodilih najdemo kraj Romanos in zavijemo proti plaži. Vozimo in vozimo in pridemo do morja ampak k neki gostilni. Vprašamo gostilničarja, če lahko prespimo eno noč in ni problema.

13. dan Plaža Romanos – Olimpija – Kalavryta 218 km @ Kalávryta, Greece

2007-08-07T07:37:00.000Z

Zjutraj smo na plaži sami, nedaleč od tod na nekih njivah vidimo še nekaj parkiranih kamperjev, najbrž so tudi njih pregnali iz Pilosa. Tudi tukaj so valovi, piha pa ne preveč. Odločimo se za kopanja, voda je zelo mrzla, niti pol toliko topla kot tista včeraj. Z Oskarjem se vseeno odločiva in zaplavava, Goran se zaradi peščene plaže odloči, da se ne bo kopal. Valovi so kar veliki in plavanje je težko zato raje skačeva v valove kar je prav zabavno, kričiva in se smejiva kot majhna otroka. Osveženi gremo naprej proti Olimpiji kamor prispemo ob poldne in pol. Pomalicamo in se zapodimo na prizorišče starih olimpijskih iger, ki je še sedaj prav veliko po obsegu, čeprav je bilo za igre namenjeno manj prostora, več pa za razna svetišča. Ogledamo si še muzej, nakupimo spominke in gremo na kavo. Vprašam za internet in ga imajo kar v prvi kavarni. Super! Pošljemo slike in maile Urošu in Marinki. Ob 16.40 se končno odpravimo naprej proti 100 km oddaljeni Kalavriti kjer na bi se jutri zapeljali na panoramsko vožnjo z vlakom. Prvi del poti je cesta dobra in hitro napredujemo, potem pa se poslabša in je polna lukenj in ovinkov. Pokrajina je tukaj že bolj gorska, podobno kot pri nas, prvič vidimo gozd, tudi žito, ovce se pasejo…Sledimo znakom in napačno zavijemo, nekaj kilometrov prezgodaj kot po začrtani karti na karti. Znajdemo se v gorah in te Kalavrite nikakor ne najdemo, pa tudi vasi mimo katerih se peljemo niso tiste, ki bi morale biti, vsaj po naši karti. Ugibamo po kateri cesti sploh vozimo. Končno po nekaj kilometrih vsaj vidimo cestne table in ugotovimo, da nismo več daleč. Dela se mrak ko pripeljemo v Kalavrito, ne moremo se odločiti ali iti naprej proti morju ali tukaj prespati. Odločimo se, da si vsaj malce odpočijemo in gremo na pijačo. Oskar za železniško postajo odkrije štiri parkirane kamperje zato se odločimo in ostanemo še mi čez noč.

14. dan Kalavryta- Nafpaktos - Plaža Katafourko 252 km @ Kalávryta, Greece

2007-08-08T07:38:00.000Z

Zjutraj se zbudimo ob zvokih vlaka. Prejšnji večer smo ugotovili, da bi morali, če se želimo peljati z vlakcem, narediti dvojno pot: do Diakofta in nazaj potem pa še s kamperjem dol po isti poti. Oskar se odloči, da ne gremo z vlakom, ker menda ima cesta in železnica približno enako pot vsaj do polovice. Odločimo se, da se zapelejmo do Diakofta, tam poiščemo kamp in en dan počivamo. No, ni bilo čisto tako kot smo mislili. Nad potjo smo bili malce razočarani, ker je pred kratkim tu izgleda gorelo in je bilo več kot polovico poti ob cesti vse ožgano. Navdušil pa nas je most pri Patrasu čez Korintski zaliv, Oskar je posnel kar celo pot čez. Na poti do Diakofta nismo našli nobenega kampa, bila je le ena tabla takoj na začetku, ko smo prečkali most kar se nam je zdelo predaleč od mesta. Tako smo se le malce sprehodili po mestu, parkirali ob plaži in se šli kopat ter skuhali kosilo, potem pa popoldne nadaljevali pot proti severu. Delal se je že mrak, ko smo skrenili s ceste na plažo Katafpourko. Lastnica kantine na plaži se je pravkar odpravljala domov in je rekla, da seveda lahko prespimo, no problem. Zvečer posedimo na plaži in popijemo pivo in v vsem miru zaspimo.

15. dan Plaža Katafourko – Ioannina 167 km @ Ioanina (Ioannina), Greece

2007-08-09T07:39:00.000Z

Zjutraj se nam nič ne mudi. Lastnica kantine sicer že navsezgodaj pride in začne urejati plažo mi pa se ne pustimo motiti. Prav nič nam se tudi ne da v vodo, plaža je peščena, zelo droben pesek se zavleče povsod zato se ves čas kar trudimo, da ga ne nosimo v kamper. Voda je zelo plitva, kar precej metrov bi moral hoditi, da prideš do globine, da lahko zaplavaš. Oskar nekaj premišljuje potem pa se vseeno ne odloči. Gremo dalje proti Ioannini. V Arti še tankamo potem pa šment: zapeljemo ravno namesto po glavni cesti in se zavemo šele nekje v gorah, da najbrž nismo na pravi poti. Kar nekaj kilometrov smo prevozili napačno, mislim, da kar eno uro tja in nazaj. No, ja zopet spoznavamo svet in tujino . V Ioannino prispemo okoli poldneva, parkiramo na plačljivem parkirišču ob jezeru in gremo na sprehod po mestu. Obiščemo dva muzeja in postanemo lačni, privoščimo si kosilo, pregledamo lokalno ponudbo baklave in gremo na obhod po bazarju. Popoldne se odpeljemo še na otok Nisi, ki je zelo turistično obarvan: same stojnice z poceni robo in taverne. Ko se vračamo je že tema zato prespimo kar na parkirišču, čeprav je malce hrupno.

16. dan Ioannina – Metsovo - Meteora 136 km @ Métsovo (Métsovon), Greece

2007-08-10T07:57:00.000Z

Zjutraj, takoj po zajtrku okoli devetih se odpravimo proti Meteori. Prevozimo prvih 54 kilometrov ozke, strme in zelo ovinkaste ceste in se v mestecu Metsovo ustavimo na kavi. Metsovo je znano zimsko središče, kjer so v okolici smučišča približno kot pri nas Kranjska gora, le da veliko večje. Iz centralnega parkirišča nas prežene redar, iščemo naprej in parkiramo pred policijsko postajo, vprašamo policista, če lahko pustimo škatlo tu za eno uro, nič ni imel proti zato obhodimo mestece in popijemo kavo potem pa se odpravimo naprej. Povzpnemo se na 1690 m visok prelaz Katara in se za dokaz pred tablo slikamo, Grčija ni samo morje, tudi visoko smo vozili! Prevozimo še približno 65 km enako ozke in vijugaste ceste kot prej in okoli pol enih prispemo v Meteoro. Takoj se zapodimo med skale in samostane. Z nekaj sreče najdemo parkirišče takoj ob cesti pod Megalo Meteoro in si ogledamo samostan, ki je urejen kot muzej. Čeprav piše, da je še delujoč se vprašam kdaj najdejo mir ob taki reki turistov, ki se vije skozenj vsak dan. Ob odhodu srečamo Tineta in Natašo z družino, ki smo jih srečali v kampu v Atenah. Pravkar so namenjeni noter, povedo, da so v kampu in, da nadaljujejo pot proti Ohridu in domov naslednji dan. Mi še ne vemo ali bi ostali ali se odpeljemo nazaj proti Ioannini. Po premisleku in preštevanju ur za vse te silne ozke ovinke se odločimo, da ostanemo tudi mi v kampu in počivamo, saj se nam nikamor ne mudi. Poiščemo kamp, se namestimo v globoko senco in uživamo v preostanku dneva vsak po svoje.

17. dan Meteora–Ioannina–Igoumenitsa/ Kamp Plataria 228 km @ Igoumenitsa, Greece

2007-08-11T07:48:00.000Z

Dopoldne se počasi prebujamo in se okoli desetih odpravimo iz kampa nazaj proti Ioannini in dalje proti morju. Po isti ovinkasti cesti kot smo včeraj prišli pridemo iz Meteore v Ioannino v približno treh urah. V Ioannini se ustavimo na hitrem kosilu in nakupimo baklave, ki smo si jih ogledali predvčerajšnjim, opravimo še nakupe v supermarketu in pot nadaljujemo proti Igoumenitsi kjer si v bližini mesteca Plataria poiščemo kamp, da se še pred odhodom trajekta malo skopamo in odpočijemo.

18. dan Kamp Plataria – Igoumenitsa 12 km @ Igoumenitsa, Greece

2007-08-12T07:41:00.000Z

V kampu ves dan lenarimo in se kopamo, proti večeru pa se odpravimo proti Igoumenitsi kjer prespimo na parkirišču pred luko. Zjutraj se moramo postaviti v vrsto za trajekt že ob 7-ih. Zvečer je na števcu 123048 kilometrov, do sedaj smo opravili nekaj manj kot štiri tisoč kilometrov. Še malo pa bomo doma!

19. dan Igoumenitsa - Venezia 0 km @ Sečovlje, Slovenia

2007-08-13T13:32:23.000Z

Zjutraj zgodaj vstanemo in se ob sedmih že postavimo v vrsto za trajekt, komaj uspemo pojest zajtrk in pripraviti vse potrebno za kosilo že nas »naženejo« na trajekt. Na trajketu se namreč ne sme kurit plina zato vse potrebno za kosilo skočamo preden trajekt odpluje. Dopldne se sem in tja prekladamo po trajektu, kmalu pa nam je zadosti pihanja in sonca in se spravimo v kamper počivat. Pod palubo je vroče in hrupno, kljub temu pa vstrajamo saj se na trajektu pravzaprav nimaš kam dati.

20. dan Venezia - Padova - Izola - Sečovlje @ Sečovlje, Slovenia

2007-08-14T06:44:00.000Z

Zjutraj se ob sedmih zbudimo in gremo na palubo pričakat vplutje v Venezio. Vsi še spijo in mislim, da je to eden redkih trenutkov, ko na trgu San Marco ni žive duše - ponavadi je kot mravljišče. Počasi se pripravimo na odhod iz trajekta in ob 8.30 nam res uspe. Že prej smo se odločili, da podaljšamo odhod domov in se odpeljemo še v Padovo kjer je planiran obisk IKEE, če smo že v bližini izkoristimo priliko. Po dveh urah sprehajanja po trgovini in nekaj nakupov imamo dovolj in se odpravimo proti domu. Še hiter postanek v Šempetru pri Novi Gorici kjer peljemo prat kamper in kmalu po četrti uri popoldne smo doma v Izoli kjer nas že čakajo naši otroci in stara mama s kosilom.
Huh - dolga je bila tokrat, končno pa smo le doma.
Še malce statistike za konec: